Ahhhh ti nemogoči moški …

Moški, le kdo bi jih razumel, mar ne? Od nekdaj poslušam to izjavo od žensk. Strinjam se, da imajo moški svoja razmišljanja, svoje lastnosti. Toda, jih mar ženske nimamo? Dejstvo je, da smo ženske in moški različni in ravno to je tisto bistvo, ki nas loči drug od drugega. To je tisto, kar nas notranje privlači bodisi k partnerjem nasprotnega ali konec koncev istega spola. Ko pogledam realno, so pravzaprav moški veliko bolj enostavni, kot smo ženske. Priznajmo si!

Seveda ne morem trditi, da so vsi moški in ženske isti, ker niso. Je pa nek splošen vzorec, ki se ponavlja pri mnogih, saj imamo v sebi določene programe delovanja. Osnovna razlika med spoloma izvira iz preteklosti, ko je bil moški lovec, ki je poskrbel za to, da je nahranil družino, ženska pa je bila tista, ki je poskrbela za dom. Tako so se začele tudi kreirati različne sposobnosti, kot so moški fokus (na eno stvar) in ženska več funkcionalnost (ja, dejansko lahko delamo več stvari hkrati – kvalitetno), moška premišljenost in previdnost, ter ženska potreba po planiranju in varnosti, moški izziv po tem, da ga privlačijo nedostopne ženske in ženska dostopnost (ker ji je ponavadi takoj vse jasno in rada poskrbi za svojega moškega), pa še bi lahko naštevala …

Začniva že enkrat!?

Zanimivo je, ko opazujem začetke partnerstev oziroma ko spremljam ljudi, ki hodijo na zmenke, saj se pri mnogih ponavlja ista zgodba. Med tem, ko je moški potrpežljiv, previden in napreduje skoraj v vzvratni prestavi, je ženski že po prvem zmenku jasno, da je to moški za njo, da bo imela z njim 3 otroke in hišo na jasi pred gozdom, pod veliko lipo (ja, ženska je vsaj v 6 prestavi). Čeprav sta se imela oba lepo, ženska že takoj po zmenku pričakuje njegov klic in že prilagaja svoje življenje na njegov urnik, ki ga je uspela izvedeti skozi pogovor. Moški je po zmenku ponavadi že takoj nazaj v svojem življenju in če se vam javi v dveh dneh, ste mu všeč! Vem, da vam ni jasno to drage moje, ampak takšen je pač moški način delovanja.

Nikamor se mu ne mudi, saj moški živi v trenutku in pri njih ni toliko planiranja, kot v ženskih glavah … on se je imel lepo in sedaj razmišlja o tem, kdaj ima zjutraj sestanek. Vas bo poklical, ko bo imel čas – ponavadi je to komaj čez par dni. Ženska po zmenku podoživlja cel večer in ustvarja zgodbe poleg vsakega njegovega stavka in išče skrite pomene, kaj je želel s čim povedati. Oh, rekel je, da je bil lani na morju v Piranu, tam kjer sem bila sama 10 let nazaj, sigurno bova šla letos tja – sigurno me bo presenetil za moj rojstni dan, ker ve, da ga imam 6. julija, joj dopust si moram rezervirati za tisti teden! Drage moje, ustavite konje in začnite živeti v tem trenutku, tukaj in sedaj! Nič vam ne bo pobegnilo, razen fantazije, ki pa je le to. Fantazija!

Ženske imajo rade iluzijo, občutke zaljubljenosti, ko je vse oh in sploh, ko se najraje ne bi odlepile od moškega in predvsem, to je čas, ko pozabijo na to kdo so in so se pripravljene preleviti v žensko, ki jo ta moški želi. Stopnja prilagajanja žensk takrat je resnično pretirana, saj prevečkrat poskrbi, da postane »idealna« zanj … in le kdo bi ji potem lahko rekel ne?

Kruta realnost

Takšen način pa žensko tako zanikanje sebe izčrpa in čez čas, tega ne zmore več. Seveda je ponavadi »kriv« on in pravljica se začne zapletati … Veza postane naporna in vse več »napak« vidi. Ni več to tisto, kar je videla v svoji domišljiji že po prvem zmenku. Seveda se tudi mnogi moški v začetku radi kažejo v najlepši luči in znajo biti romantični, pozorni, zainteresirani za njene sanje (sposobnosti, na katere tudi nemalokrat kasneje pozabijo), ko pa je konec osvajanja in ženska vidi realnega partnerja, ostane le še presenečenje, kam sem gledala? Odgovor je na dlani … nisi izbirala njega, ampak iluzijo, nista si vzela časa, da bi spoznala resnično drug drugega, ker se ti je mudilo … s planiranjem idealne prihodnosti … v svoji domišljiji.

Mnogo odnosov gre narazen ravno zato, ker dva ne poslušata drug drugega, oziroma se v odnos prepleta fantazija tega, »kaj je želel drug povedati s tem« in ženske v tem fantaziranju vsekakor vodijo. Ste pomislile, da bi ga vprašale če vas nekaj skrbi glede njega? Ne, raje se pogovorite s prijateljicami, vem. Ampak, čeprav vam te želijo dobro, vas bodo zasule z nasveti iz lastnih izkušenj, strahov in dvomov. Le vsak posameznik ve zase, kaj je zanj dobro in s kom se dobro počuti, zato … če imate kakšne dvome, vprašajte direktno to osebo, glede katere se vam pojavljajo strahovi. Oči ne lažejo in če ne v besedah, boste v očeh videli iskrenost.

Moški so v osnovi zelo preprosti. Kar rečejo, ponavadi mislijo in ko poslušajo, pričakujejo, da tako delujejo tudi drugi. Ženske na drugi strani, pa rečejo en stavek, ki ima ponavadi zelo malo povezave s tistim, kar resnično razmišljajo in pričakujejo, da bo moški to »slišal«. Saj je to vendar v njihovih glavah popolnoma jasna stvar. Ženske pričakujejo, da bo vsak moški bral njihove misli (ženske pač lažje razumemo ženske in se te pasti zavedamo) in predvsem, da jim bo vsakič seveda ugodil – ker drugače je pač že ne ljubi dovolj.

Popolnost, kaj je to?

Dejstvo je, da nihče ni popoln za drugega, a hkrati bi bilo dobro, ko bi bilo vsi popolni zase. Komaj, ko sprejmeš sebe popolnoma, lahkotno sprejmeš drugega človeka v svoje življenje brez pričakovanj in brez iluzije po tem, kaj ti bo ta človek dal. Naj bo to partner ali le prijatelj, prijateljica … ko ne iščeš manjkajočega v njih, lahko spleteš čudovite odnose z njimi.

Zakaj bi ustavile svoje življenje zato, ker ste spoznale »gospoda pravega«? Zakaj bi gledala na partnerstvo kot na nekaj, kar vzame del tebe? Del tvojega življenja? Zakaj bi morala zanikati del sebe, da boš imela čas zanj, ko pa lahko uskladiš svoje življenje z njegovim … postopoma, ob pravem času, lahkotno?

Vzemite si čas ženske, da spoznate njega, preden si ustvarite sliko po popolnosti, saj boste le tako spoznale, če se resnično ujemata. Moški, vi pa vseeno kdaj vprašajte žensko kakšen stavek več, ko vidite, da se ji v glavi dogaja cel roman, čeprav je izustila le en stavek. Pokličite jo prej, po možnosti ji zaželite lepe sanje še isti večer po zmenku, saj bo tako mirnejša in bo njena fantazija takoj bolj umirjena …

Partnerstvo je skupnost dveh celot, ki drug drugega podpirata in vzpodbujata na osebni, individualni življenjski poti in osebna sreča je pomembna tako v samskem, kot v partnerskem življenju. Komaj ko znamo biti srečni samski, smo lahko resnično srečni tudi v partnerstvu, saj tako ne iščemo sreče v partnerju, ampak nam je le-ta le še pika na i v našem že tako čudovitem življenju. Predvsem pa je pomembno dejstvo, da tako ne prilagajamo svoje osebnosti na partnerjevo. Ostanemo to, kar smo, le da imamo na tej čudoviti poti človeka, ki ga imamo tudi radi, takšnega/takšno, kot Je.